I. OSNOVNI ODREDBI

Clen 1

So ovoj zakon se opredeluvaat uslovite i postapkata za vracanje na imotot i vidot, uslovite i postapkata za davanje nadomest za imot odzemen vo korist na drzavata (vo natamosniot tekst: denacionalizacija).

Clen 2

Se vraca imot odnosno se dava nadomest za imot na fizicki lica i na verski hramovi, manastiri i vakafi odzemeni od 2 avgust 1944 godina:

1. vrz osnova na propisite so koi e vrseno opsto odzemanje i ogranicuvanje na sopstvenosta;
2. vrz osnova na propisite za odzemanje na imot zaradi ostvaruvanje na opstokorisni celi, kako i imot ekspropiran zaradi ostvaruvanje na opsto-korisni celi,
odnosno opst interes, ako ne se ispolneti uslovite za vracanje na imotot spored odredbite za eksproprijacija i
3. bez pravna osnova.

Clen 3

Opredeleni izrazi od clen 2 na ovoj zakon go imaat slednovo znacenje:
1) "verski hram" - hristijanska crkva i molitven dom, islamska xamija i evrejska sinagoga i
2) "verski vakaf" - neotudjiv imot namenet za religiozni i humani celi.

Clen 4

Predmet na denacionalizacija e i imotot sto drzavata go prezela kako golem imot, odnosno kako visok na imot za predavanje na upravuvanje soglasno so clenot 6 stavovi 1 i 2 od Zakonot za postapuvanje so imot kojsto sopstvenicite morale da go napustat vo tekot na okupacijata i imotot koj im e odzemen od strana na okupatorot i negovite pomagaci ("Sluzben list na DFJ" br. 36/45), odnosno clenovite 3, 5, 10 i 11 od Zakonot za potvrda i izmeni na Zakonot za postapuvanje so imot kojsto sopstvenicite morale da go napustat vo tekot na okupacijata i imotot koj im e odzemen od strana na okupatorot i negovite pomagaci ("Sluzben list na FNRJ br. 64/46).
Predmet na denacionalizacija e i imotot: otstapen so izjava na volja dadena pod zakana i prisilba i toa za zemjiste do denot na vleguvanjeto vo sila na propisite za agrarna reforma i kolonizacija, za stopanskite objekti do denot na vleguvanjeto vo sila na propisite za nacionalizacija na privatnite stopanski pretprijatija i za zgradi i delovi od zgradi do denot na vleguvanjeto vo sila na propisite za nacionalizacija na naemnite zgradi i gradeznoto zemjiste.

Clen 5

Odredbite od ovoj zakon se primenuvaat i koga imotot e odzemen so konfiskacija izrecena za kaznivi dela do vleguvanjeto vo sila na Krivicniot zakonik ("Sluzben list na FNRJ br. 13/51), osven za dela na voeni zlostorstva koga voenite zlostornici se verifikuvani od medjunarodnata komisija na Obedinetite nacii.
Pri vracanje na imotot, odnosno davanje na nadomest za imot spored odredbite na ovoj zakon odzemen so konfiskacija, koga se ispolneti uslovite od stav 1 na ovoj clen, ne se zema predvid imotot koj od izvrsuvanjeto na konfiskacijata bil izzemen soglasno so clenovite 6 i 29 od Zakonot za konfiskacija na imotot i za izvrsuvanje na konfiskacijata ("Sluzben list na DFJ" br. 40/45), odnosno clenovite 4 i 26 od Zakonot za konfiskacija na imotot i za izvrsuvanje na konfiskacijata ("Sluzben list na FNRJ" br. 61/46).
Tretite lica koi soglasno so clenovite 22 i 23, odnosno clenovite 21 i 22 od zakonite navedeni vo stav 2 na ovoj clen ne istaknale izlacno baranje vo postapkata za izvrsuvanje na konfiskacija, ili takvo baranje vo taa postapka ne im bilo uvazeno, imaat polozba na baratel spored odredbite na ovoj zakon, a ako ne se zivi, polozba na baratel imaat nivnite naslednici.
Baranjeto za preinacuvanje i ukinuvanje na odlukata so koja e izrecena kazna konfiskacija na imot se podnesuva do nadlezniot sud spored zivealisteto na osudeniot vo vreme na osudata vo rok od tri godini od denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon.
Kon baranjeto od stavot 4 na ovoj clen se prilozuva odlukata so koja e izrecena kaznata konfiskacija na imot vo original ili vo sluzbeno zaveren prepis.
Po baranjeto od stavot 4 na ovoj clen, sudot ce postapi soglasno so clenot 389 od Zakonot za krivicnata postapka, taka sto ocenata dali se ispolneti uslovite za ukinuvanje na kaznata konfiskacija utvrdeni so stavot 1 na ovoj clen ce ja izvrsi vrz osnova na odlukata prilozena soglasno so stavot 5 na ovoj clen i ce ja preinaci so presuda pravosilnata odluka, koga konfiskacijata e izrecena kako sporedna kazna, odnosno ce ja ukine pravosilnata odluka, koga konfiskacijata e izrecena kako edinstvena kazna.
Po baranjeto od stav 4 na ovoj clen sudot e dolzen da donese odluka najdocna vo rok od tri meseca po podnesuvanjeto na baranjeto.
Pravosilnata sudska odluka za ukinuvanje odnosno preinacuvanje na odlukata za konfiskacija e osnova za poveduvanje na upravna postapka za denacionalizacija soglasno so odredbite na ovoj zakon.

Clen 6

Licata od clenot 13 na ovoj zakon koi spored odredbite na ovoj zakon imaat pravo da baraat vracanje na imot, odnosno davanje na nadomest mozat vo rok od pet godini po negovoto vleguvanje vo sila da baraat vracanje na imot ili placanje na nadomest spored odredbite na ovoj zakon od:
1) sekoe lice koe spored clenot 3, odnosno clenot 13 stav 1 od zakonite navedeni vo clenot 4 od ovoj zakon ne go predalo na drzavata nivniot imot kako imot na prisilno otsutnite lica, na sto bilo dolzno nezavisno od nacinot kako toj imot go steknalo vo sopstvenost ili vo posed i
2) svoj blizok rodnina, odnosno naslednik koj niven imot dobil na upravuvanje, odnosno nasledstvo, a ne vleguva vo krugot na licata koi spored odredbite na ovoj zakon imaat pravo da baraat vracanje na imot, odnosno placanje na nadomest, koga takvo pravo imaat naslednicite na poranesniot sopstvenik.

Clen 7

Predmet na denacionalizacija ne e imot:
1) odzemen spored Zakonot za revizija na dodeluvanje zemja na kolonistite i agrarnite interesenti vo Narodna Republika Makedonija i vo Avtonomnata Kosovsko-Metohiska oblast;
2) odzemen po osnova na gubenje drzavjanstvo po sila na zakon ili vrz osnova na pravosilna presuda i
3) za koj e sklucena medjudrzavna spogodba (dogovor) za obestetuvanje za odzemen imot.
Predmet na denacionalizacija ne se predmeti i objekti od osobeno kulturno i istorisko znacenje i prirodni retkosti opredeleni so zakon.

Clen 8

Predmet na denacionalizacija ne e odzemen imot za koj e platen, odnosno daden nadomest.
Po isklucok od stav 1 na ovoj clen, ako odzemeniot imot za koj e daden nadomest postoi, imotot moze da se vrati pri sto baratelot e dolzen da vrati nadomest vo iznos, na nacin i postapka utvrdeni so propisot na Vladata na Republika Makedonija od clenot 37 stav 2 na ovoj zakon.

Clen 9

Vracanjeto i nadomestot za odzemen imot se vrsi bez pravo na nadomest na obicna steta i nadomest za ispustena korist.

Clen 10

Ne se vraca vo sopstvenost poradi postoenje na javen interes, a se dava nadomest za:
1) imot koj po odzemanjeto spored zakon stanal dobro vo opsta upotreba i toa: javni plostadi, ulici, soobracajnici, parkovi, javno-soobracajni povrsini i drugi objekti na komunalna infrastruktura;
2) imot koj se koristi i e vo funkcija za potrebite na odbranata i bezbednosta na Republika Makedonija;
3) neizgradeno gradezno zemjiste na koe spored urbanistickiot plan e predvidena izgradba na objekti od tockite 1) i 2) na ovoj clen i na drugi objekti od javen interes i
4) imot koj po odzemanjeto se koristi za vrsenje na dejnosti od javen interes utvrden so zakon.

Clen 11

Ne se vraca vo sopstvenost, a se dava nadomest za:
1) imot na koj do denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon pravo na sopstvenost steknalo drugo fizicko ili pravno lice so pravno delo ili odluka na nadlezen organ i
2) nacionaliziran stocen fond (stada ovci, kozi, krupen dobitok i drug stocen fond).

Clen 12

Nacinot i postapkata za utvrduvanje na vrednosta na imotot vo drzavna sopstvenost koj e predmet na denacionalizacija, so propis ja opredeluva Vladata na Republika Makedonija.

Clen 13

Pravo da podnese baranje za denacionalizacija ima poranesniot sopstvenik, odnosno licata koi se negovi naslednici, spored propisite za nasleduvanje (baratel).
Baratel vo smisla na stav 1 na ovoj clen e lice koe na denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon e drzavjanin na Republika Makedonija.

Clen 14

Baratelite od clen 13 na ovoj zakon imaat pravo da podnesat baranje za proglasuvanje na naslednici na pravoto za denacionalizacija na imotot odzemen od nivnite prethodnici koi spored odredbite na ovoj zakon se vraca ili za koj se dava nadomest.
Kon baranjeto od stav 1 na ovoj clen se prilozuva aktot za odzemanje na imotot od poranesniot sopstvenik kako i izvod od maticnata kniga na umrenite za poranesniot sopstvenik, odnosno pravosilno resenie za proglasuvanje na naslednici ako takvo resenie bilo doneseno porano, koi se dostavuvaat vo original ili vo sluzbeno zaveren prepis.
Proglasuvanjeto na naslednicite i utvrduvanjeto na nivnite naslednicki delovi na pravoto za denacionalizacija, kako i na drugite prava i obvrski koi za baratelite na denacionalizacija proizleguvaat od odredbite na ovoj zakon, se vrsi spored propisite za nasleduvanjeto. Proglasuvanjeto na naslednicite se vrsi vrz osnova na aktot za odzemanje od stav 2 na ovoj clen. Pri donesuvanjeto na resenieto za proglasuvanje na naslednici soobrazno se primenuva odredbata od clen 54 stav 1 tocki 1) do 3) i 6) do 8) na ovoj zakon, a postapkata za proglasuvanje na naslednicite se sproveduva spored propisite na vonparnicnata postapka.
Sudot e dolzen resenie po baranje za proglasuvanje na naslednici soglasno so stav 1 od ovoj clen da donese vo rok od dva meseca po priemot na baranjeto, osven koga povikuvanjeto na naslednicite se vrsi so oglas i koga naslednickite izjavi treba da gi dadat pred drug sud ili vo stranstvo.
Pravosilnoto resenie za proglasuvanje na naslednici se prilozuva kon dokazite i vo forma predvideni vo clen 49 stavovi 3 i 4 na ovoj zakon.

Clen 15

Po baranje za denacionalizacija odlucuva ministerot za finansii.
Ministerot za finansii moze da formira edna ili povece komisii za odlucuvanje po baranjata za denacionalizacija (organ za denacionalizacija).

Clen 16

Vo postapkata za denacionalizacija se primenuvaat odredbite na Zakonot za opsta upravna postapka dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 17

Vo postapkata za denacionalizacija pravna zastita na imotnite prava i interesi na Republika Makedonija vrsi Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija.
Vo postapkata po baranje za denacionalizacija stranka sprema koja taa postapka e povedena e Republika Makedonija. Za zastita na nejzinite interesi se grizi i niv gi obezbeduva Javniot pravobranitel na Republika Makedonija (v. tocka 4 od Predgovorot).
Javniot pravobranitel mora da bide vo tek so postapkata za denacionalizacija vo sekoj konkreten slucaj (po sekoe podneseno baranje za denacionalizacija), od pocetokot do krajot na postapkata. Poradi toa, baranjeto za denacionalizacija se podnesuva vo dva primeroka (kon vtoriot primerok se prilozuvaat site prilozi, no tie ne mora da se originalni ili sluzbeno zavereni; v clen 3 stav 4 od USP) Vtoriot primerok mu se dostavuva na javniot pravobranitel. Do javniot pravobranitel se dostavuva i primerok od nepravosilnoto resenie za denacionalizacija (clen 54), za da go izjavi potrebniot praven lek, odnosno potrebnoto pravno sredstvo (clenovi 59 i 60), ako najde deka e toa potrebno. Javniot pravobranitel zadolzitelno ucestvuva aktivno koga postapkata za denacionalizacija se zavrsuva so poramnuvanje (clen 58 stav 2).

Clen 18

Postapkata za denacionalizacija e itna.
Organot za denacionalizacija e dolzen baranjata za denacionalizacija da gi zeme vo rabota po redot kako sto gi primil, osven ako slozenosta na slucajot ili posebni okolnosti nalagaat poinaku da se postapi.

Clen 19

Vo postapkata za denacionalizacija ne se placaat taksi.

II. VRACANJE VO SOPSTVENOST

Clen 20

Nedviznost se vraca vo sopstvenost vo celost ili del vo sostojba vo kojasto se naodja na denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon.
Nedviznost se vraca kako del, koga ne e mozno celosno vracanje, koga so toa se soglasil baratelot i dokolku e toa vozmozno, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 21

Za nedviznost cija vrednost po odzemanjeto e zgolemena, na baratelot mu se ponuduva po sledniov prioritet:
1) vracanje vo sopstvenost na nedviznosta dokolku baratelot ja plati razlikata za zgolemenata vrednost na nedviznosta;
2) vospostavuvanje sopstvenicki del do visinata na prvobitnata vrednost na nedviznosta i
3) davanje nadomest.
Razlikata vo vrednosta na nedviznosta od stav 1 tocka 1) na ovoj clen baratelot e dolzen da ja plati vo rok od edna godina od pravosilnosta na resenieto za denacionalizacija.

Clen 22

Nedviznosta cija vrednost po odzemanjeto e namalena, se vraca vo sopstvenost so davanje nadomest za razlika za namalenata vrednost na nedviznost.
Razlikata na vrednosta od stavot 1 na ovoj clen drzavata e dolzna da ja nadomesti na nacin predviden so odredbite od ovoj zakon.

Clen 23

Koga se vraca nedviznost vo sopstvenost, pomosnite i na niv slicni prostorii i objekti, kako i prirastocite i sporednite predmeti ja delat sudbinata na nedviznosta.

Clen 24

Imotot vraten vo sopstvenost se predava vo vladenie po ispolnuvanje na uslovite utvrdeni vo pravosilnoto resenie za denacionalizacija.
Predavanjeto na imot sto se vraca vo sopstvenost ce go izvrsi organot za denacionalizacija po baranje na baratelot soglasno so stavot 1 na ovoj clen.
Ako imotot vraten vo sopstvenost e vo vladenie na korisnik, toj e dolzen na baratelot da mu go predade imotot soglasno so stavot 1 na ovoj clen vo prisustvo na organot za denacionalizacija, a vo slucaj na dogovor medju baratelot i korisnikot nema da se sprovede administrativno izvrsuvanje vo upravna postapka.
Ako barateli se povece naslednici na poranesniot sopstvenik, organot za denacionalizacija ce go predade imotot na cuvanje na doverlivo lice koe moze da bide eden od moznite naslednici ili drugo lice koe ce go opredelat mnozinstvoto od moznite naslednici. Za ovaa merka organot za denacionalizacija ce go izvesti nadlezniot sud soglasno so Zakonot za vonprocesna postapka.
Ako predavanjeto vo vladenie ne e izvrseno soglasno so stavot 1 na ovoj clen na baratelot mu sleduva zakupnina do denot na predavanje vo vladenie, vo visina voobicaena za toj vid imot i za mesnosta vo koja toj imot se naodja, koja padja na tovar na korisnikot na imotot koj ne go predava vo vladenie.
Korisnikot na poseano, odnosno nasadeno zemjodelsko zemjiste ima pravo da gi sobere plodovite za sto moze da bara predavanjeto na zemjisteto vo vladenie da se odlozi najdocna za 12 meseci od ispolnuvanjeto na uslovite od stavot 1 na ovoj clen, ako poinaku ne se dogovori so baratelot.

Clen 25

Koga se vraca vo sopstvenost nedviznost izdadena vo zakup vo pogled na prestanokot na zakupot i zakupninata se primenuvaat propisite na obligacionoto pravo sto se odnesuvaat na otudjuvanje na zakupen predmet, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 26

Zemjisteto koe na denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon e zemjodelsko zemjiste, sumi, sumsko zemjiste, pasista i utrini se vraca vo sopstvenost.

Clen 27

Koga ne e realizizirana celta zaradi koja bilo odzemeno zemjodelskoto zemjiste, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno zemjodelsko zemjiste, koe pri podnesuvanje na baranjeto za denacionalizacija e gradezno neizgradeno zemjiste, baratelot moze da bara:
1) vracanje na zemjisteto vo sopstvenost ako ja plati razlikata medju nadomestot sto za odzemenoto zemjiste mu sleduva opredelen spored clen 37 stav 2 od ovoj zakon i vrednosta na gradeznoto zemjiste utvrdena vrz osnova na propisite za opredeluvanje na vrednosta na gradeznoto zemjiste;
2) da mu se dade novo zemjodelsko zemjiste od ist vid, povrsina i bonitet kako odzemenoto i
3) da mu se dade nadomest soglasno so odredbite na ovoj zakon.

Clen 28

Gradezno zemjiste se vraca vo sopstvenost:
1) na lice koe na denot na odzemanjeto na sopstvenosta vrz gradeznoto zemjiste bilo sopstvenik na gradba izgradena na toa zemjiste, a mu e priznaeno pravo na koristenje vrz toa gradezno zemjiste i
2) koga ne e realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno gradezno zemjiste, kako i koga bila realizirana celta zaradi koja bilo odzemeno gradezno zemjiste, a toa pri podnesuvanjeto na baranjeto za denacionalizacija pretstavuva gradezno neizgradeno zemjiste.

Clen 29

Stanbeni zgradi i stanovi se vracaat vo sopstvenost.

Clen 30

Imot daden od drzavata pod koncesija se vraca vo sopstvenost.
Predavanjeto vo vladenie na imotot od stav 1 na ovoj clen na liceto na koe mu se vraca vo sopstvenost ce se izvrsi po istekot na koncesiskiot rok.
Liceto na koe mu se vraca vo sopstvenost imotot daden pod koncesija, ima pravo na nadomest do predavanjeto na imotot vo negovo vladenie vo iznos utvrden so koncesiskiot akt, odnosno dogovor za koncesija.

Clen 31

Delovni zgradi i delovni prostorii se vracaat vo sopstvenost ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 32

Dvizen predmet se vraca vo sopstvenost ako postoi i moze da se identifikuva, osven ako poinaku ne e opredeleno so zakon.

Clen 33

Za odzemen imot koj se naodjal vo pretprijatie transformirano spored propisite za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital, Agencijata na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital vrz osnova na pravosilno resenie za denacionalizacija vo rok od 30 dena od prezentiranjeto, mu gi predava na baratelot vo sopstvenost akciite, udelite i nedviznostite vo visina na rezerviraniot del koi so dogovor se preneseni na Agencijata, kako i zakupninata i drugite pogodnosti, namaleni za trosocite, odnosno akciite, udelite i dividentite sto proizleguvaat od niv vo soglasnost so clenovite 38 stav 3 i 39 stav 1 od Zakonot za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital.
Baratelot ima pravo da bara razlika, dokolku so toa sto mu e vrateno soglasno so stavot 1 na ovoj clen ne ostvaril nadomest opredelen so clenot 37 stav 2 od ovoj zakon.
Razlikata od stavot 2 na ovoj clen ce bide nadomestena soglasno so odredbite za nadomest od ovoj zakon.

Clen 34

Baratelot ima pravo na nadomest spored odredbite na ovoj zakon i vo slucaite koga toj ne podnel baranje vo postapkata za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital, odnosno koga vo taa postapka podnel baranje, no ne mozel da bide namiren, kako i koga odzemeniot imot ne postoi.

Clen 35

Koga ne e izvrsena transformacija na pretprijatie so opstestven kapital se vraca vo sopstvenost nedviznost ili drugo sredstvo za koe e podneseno baranje za denacionalizacija, ako vo vremeto na podnesuvanjeto na baranjeto pretprijatieto raspolaga so niv dokolku baratelite ne se dogovorat poinaku, za da ne se narusi gradeznata, tehnickata i tehnoloskata celina na pretprijatieto.

Clen 36

Vo vrednosta na imotot od clenovite 33, 34 i 35 na ovoj zakon ne se zasmetuva vrednosta na delovite od pretprijatieto koi se pripoile kon nego po izvrsenoto odzemanje, kako i vrednosta na gradeznoto zemjiste na koe se izgradeni objekti na pretprijatieto.

III. NADOMEST

Clen 37

Nadomest se dava za imot koj ne se vraca, kako i koga imotot ne se vraca zatoa sto prestanal da postoi.
Nadomest vo smisla na stav 1 od ovoj clen se opredeluva spored sostojbata na imotot vo momentot na odzemanjeto, soglasno so Uredbata za procena na vrednosta i utvrduvanje nadomest za denacionaliziran imot sto ja donesuva Vladata na Republika Makedonija.

Clen 38

Za imot od clen 37 stav 1 na ovoj zakon kako nadomest se dava:
1) drug imot od ist vid vo sopstvenost na drzavata i
2) akcii i udeli vo sopstvenost na drzavata.
Koga nadomestot ne se dava soglasno so stav 1 od ovoj clen, nadomest za imot od clen 37 stav 1 na ovoj zakon se dava vo vid na obvrznici.

Clen 39

Vo slucaite koga za odzemena nedviznost koja denes ne postoi, vo nadomest e dadena druga nedviznost, togas kako nadomest se smeta dadenata nedviznost.

Clen 40

Za nadomestot koj se dava vo vid na obvrznici Republika Makedonija izdava obvrznici.
Obvrznicite glasat vo cvrsta valuta so kamata.
Izdavanjeto na obvrznicite se vrsi so poseben zakon.
Prometot na obvrznicite e sloboden i ne podlezi na placanje danok na promet.

Clen 41

Obvrznicite mozat da se upotrebuvaat:
- za akcii i udeli na pretprijatijata koi gi poseduva Agencijata na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital;
- za akcii i udeli na pretprijatijata koi se rezervirani za poranesnite sopstvenici soglasno so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital;
- za pobaruvanje na Agencijata za sanacija na banka od pretprijatijata, a koi se predmet na prodazba;
- za kupuvanje na drzaven imot koj e ponuden na prodazba i za cij otkup e predvidena moznost za placanje so drzavni obvrznici;
- za kupuvanje na akcii i udeli na drzaven kapital vo procesot na negovata privatizacija;
- za placanje na nadomest na koncesija na drzaven imot;
- za kupuvanje ili placanje na zakup na drzaven imot;
- za placanje na obvrski koi proizleguvaat od ovoj zakon i
- za drug ekvivalent na sopstvenost opredelen so zakon.

Clen 42

Otplatata na obvrznicite se vrsi vo denari so sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija na denot na placanjeto.
Otplatata na obvrznicite od stav 1 na ovoj clen ce se vrsi pocnuvajci od 2003 godina.

Clen 43

Sredstvata za otplata na godisnite rati od obvrznicite se obezbeduvaat od:
1) del od sredstvata sto se ostvaruvaat so transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital;
2) sredstvata od prodazba na imot na Republika Makedonija koi so drug zakon ne se opredeleni za druga namena;
3) sredstvata ostvareni od zakup na drzaven imot ako so drug zakon ne se opredeleni za druga namena;
4) sredstvata sto se ostvaruvaat spored odredbite od ovoj zakon (nadomest za vraten imot, nadomest za zgolemena vrednost na vraten imot i danok na nasledstvo);
5) del od sredstvata na Buxetot na Republika Makedonija i
6) drugi prihodi utvrdeni so zakon.

Clen 44

Sredstvata od clenot 43 na ovoj zakon se pribiraat vo Buxetot na Republika Makedonija, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 45

Pribiranjeto, isplatata i evidencijata na sredstvata od clenot 44 na ovoj zakon go vrsi Ministerstvoto za finansii, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Clen 46

Rabotite na evidentiranjeto na obvrznicite i presmetuvanjeto i servisiranjeto na otplatata na obvrznicite, vo ime i za smetka na Republika Makedonija moze da se doverat i na drug od Vladata ovlasten praven subjekt za raboti so hartii od vrednost vo Republika Makedonija koj ce ponudi popovolni uslovi.
Dogovor za vrsenje na rabotite od stavot 1 na ovoj clen vo ime i za smetka na Republika Makedonija sklucuva ministerot za finansii.

IV. POSTAPKA

Clen 47

Postapkata za denacionalizacija se poveduva na predlog od baratelot (baranje) ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Ako baranje od stav 1 na ovoj clen podnesuva baratel koj ne e proglasen za naslednik, organot za dena-cionalizacija ce go upati baratelot da podnese baranje za proglasuvanje na naslednik do nadlezniot sud.
Koga za edna ista nedviznost, eden ili povece dvizni predmeti se podneseni baranja od povece poranesni sopstvenici, ili od povece naslednici na eden, odnosno povece poranesni sopstvenici, po site baranja se vodi edna postapka i se donesuva edno resenie za denacionalizacija.

Clen 48

Baranjata se podnesuvaat do organot za denacionalizacija.
Baranjata koi se odnesuvaat na nedvizen imot se podnesuvaat do organot za denacionalizacija na podracjeto kade sto se naodjal toj imot vo vreme na odzemanjeto.
Baranjata koi se odnesuvaat na dvizen imot se podnesuvaat do organot za denacionalizacija na podracjeto kade sto se naodjalo zivealisteto na poranesniot sopstvenik vo vreme na odzemanjeto na toj imot.

Clen 49

Baranjeto od clenot 47 na ovoj zakon se podnesuva na obrazec sto go propisuva ministerot za finansii.
Obrazecot od stavot 1 na ovoj clen osobeno treba da sodrzi podatoci za imotot za koj se bara vracanje, zamena, odnosno placanje na nadomest, pravna osnova za odzemanjeto, kako i za vidot i nacinot na vracanjeto.
Kon baranjeto od stavot 1 na ovoj clen se podnesuva:
1) aktot za odzemanje na imotot;
2) dokaz za drzavjanstvo na Republika Makedonija steknato do denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon i
3) dokaz za sopstvenost na imotot ako od aktot za odzemanje na imotot ne moze da se identifikuva odzemeniot imot, odnosno negoviot sopstvenik i toa:
- za nedviznosti - pravoto na sopstvenost se dokazuva so tapija, dogovor, presuda i resenie i
- za dvizni predmeti - pismeni dokazi (dogovori za pribavuvanje fakturi i presudi).
Aktite od stavot 3 na ovoj clen se podnesuvaat vo original ili vo sluzbeno zaveren prepis.

Clen 50

Ako aktot za odzemanje na imotot i dokazite za sopstvenost baratelot ne moze da gi prilozi, a tie se naodjaat kaj segasniot korisnik ili kaj drug organ, odnosno organizacija, organot za denacionalizacija ce gi pribavi od niv po sluzbena dolznost.
Segasniot korisnik, organot i organizacijata od stavot 1 na ovoj clen se dolzni na organot za denacionalizacija da mu ja dostavat soodvetnata dokumentacija koja ja imaat vo rokot opredelen od organot za denacionalizacija.

Clen 51

Baranjeto moze da se podnese vo rok od pet godini od denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon.
Po istekot na rokot od stavot 1 na ovoj clen, baranje za vracanje na imot moze da se podnese samo dokolku vo medjuvreme ne nastapile pravni i fakticki promeni, a najdocna vo rok od sedum godini od denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon.
Po istekot na rokot od sedum godini od denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon moze so tuzba vo parnicna postapka da se bara placanje na nadomest, a vracanje na imot samo ako nema pravni i fakticki precki.

Clen 52

Koga spored odredbite na ovoj zakon e priznaeno pravo na izbor, baratelot e dolzen izborot da go izvrsi pred donesuvanjeto na resenieto za denacionalizacija, vo rok sto ce mu go opredeli organot za denacionalizacija.
Ako baratelot, odnosno baratelite ne go izvrsat izborot vo opredeleniot rok, organot za denacionalizacija prioritet ce mu dade na vracanjeto vo sopstvenost.

Clen 53

Resenieto za denacionalizacija organot za denacionalizacija e dolzen da go donese najdocna vo rok od sest meseci od denot na podnesuvanje na baranjeto, a vo poslozeni slucai i po istekot na ovoj rok, no najdocna sest meseci po resavanjeto na prethodnoto prasanje, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Resenieto od stav 1 na ovoj clen se donesuva bez odrzuvanje na rasprava i soslusuvanje na svedoci.
Primerok od resenieto za denacionalizacija se dostavuva na baratelot i javniot pravobranitel.

Clen 54

Resenieto za denacionalizacija sodrzi podatoci za:
1. poranesniot sopstvenik na koj mu e odzemen imotot, odnosno poranesnite sopstvenici na koi im bil odzemen imotot;
2. imotot sto bil odzemen i osnovot, odnosno aktot na odzemanjeto;
3. imotot sto se vraca, odnosno nadomestot sto se dava;
4. licata na koi im se vraca imotot, odnosno im se dava nadomestot;
5. vidot i nacinot na davanje nadomest;
6. obvrska na baratelot vo opredelen rok da plati zgolemena vrednost soglasno so clenot 21 stav 2 od ovoj zakon;
7. obvrska na drzavata da mu plati na baratelot razlika za namalena vrednost soglasno so clenot 22 stav 2 od ovoj zakon;
8. obvrska na baratelot da mu se dade nadomest spored clenot 33 od ovoj zakon i
9. rokot za predavanje na imotot sto se vraca, odnosno obvrska na korisnikot na imotot da mu go predade imotot na baratelot.
Pravosilnoto resenie od stavot 1 na ovoj clen se dostavuva po sluzbena dolznost do organot za javni prihodi i do organot za geodetski raboti za evidencija vo javnite knigi, kako osnova za promena na pravata na imotot, kako i na institucijata koja go naplatuva nadomestot za koristenje na gradezno zemjiste za utvrduvanje obvrska za placanje na pridonesot.

Clen 55

Vo resenieto za denacionalizacija se oznacuva deka imotot mu se vraca, odnosno nadomestot mu se dava na poranesniot sopstvenik (poranesnite sopstvenici) odnosno na negovite (nivnite) naslednici.
Koga barateli se naslednici na denacionalizacija, resenieto za denacionalizacija glasi na naslednicite proglaseni so pravosilno resenie za proglasuvanje na naslednici doneseno soglasno so odredbite na ovoj zakon spored naslednickite delovi utvrdeni so resenieto.

Clen 56

Koga aktot za odzemanje imot glasi na drugo lice, a ne na poranesniot sopstvenik za sto vo postapkata za denacionalizacija i dvete stranki podnele baranje za denacionalizacija, i medju niv se pojavil spor, organot za denacionalizacija, pred da go donese resenieto od clenot 54 stav 1 na ovoj zakon, so zaklucok ce ja upati strankata na koja glasi aktot za odzemanje na imotot da povede parnica pred nadlezniot sud vo opredelen rok.
Pravosilnata sudska presuda go obvrzuva organot za denacionalizacija vo pogled na liceto na koe mu se vraca imotot, odnosno mu se placa nadomest.
Ako strankata ne ja povede parnicata vo opredeleniot rok na sto bila upatena soglasno so stavot 1 na ovoj clen, organot za denacionalizacija resenieto za denacionalizacija ce go donese soglasno so aktot za sopstvenost.

Clen 57

Koga aktot za odzemanje na imotot glasi na ime na poranesen sopstvenik koj podnel baranje za denacionalizacija, a dokazot za sopstvenost glasi na lice koe ne podnelo takvo baranje, so resenieto od clenot 54 na ovoj zakon ce se vrati imotot, odnosno ce se opredeli da se plati nadomest na baratelot, odnosno na negovite naslednici.
So resenieto od stavot 1 na ovoj clen ne se zadira vo pravoto na treti lica so tuzba pred nadlezen sud da baraat licata na koi im e vraten imotot ili platen nadomest nim da im go predadat vrateniot imot, odnosno da im go predadat isplateniot nadomest vo rokovite predvideni so propisite za imotnoto pravo.

Clen 58

Koga baratelot e poranesen sopstvenik, odnosno negov naslednik vo postapkata za denacionalizacija moze da se skluci spogodba - poramnuvanje za vracanje na imot, odnosno davanje na nadomest za celiot ili za del od imotot.
Poramnuvanjeto od stavot 1 na ovoj clen go sklucuvaat poranesniot sopstvenik, odnosno negoviot naslednik i javniot pravobranitel, a ako se vraca zemjodelsko zemjiste soglasno so clen 26 od ovoj zakon, odnosno nedviznost ili drugo sredstvo soglasno so clenot 35 od ovoj zakon, vo sklucuvanjeto na poramnuvanjeto ucestvuvaat i korisnicite na zemjisteto.
Poramnuvanjeto od stavot 1 na ovoj clen e izvrsna isprava.
Postapkata za denacionalizacija ne mora da se zavrsi so donesuvanje na resenie za denacionalizacija (clenovite 53 - 55). Ovaa postapka moze da se zavrsi, t.e. denacionalizacija moze da se izvrsi i so sklucuvanje na spogodba - poramnuvanje za vracanje na imot, odnosno za davanje na nadomest (poramnuvanje za denacionalizacija). Ova koga baratel na denacionalizacija e poranesniot sopstvenik, ili negovite naslednici, a ne i koga baratel e lice na koe glasi aktot za odzemanje, no koe naedno ne e i poranesen sopstvenik; ova poradi nesigurnosta na aktot za odzemanje, kako sto bese avedeno (v. komentarot kon clen 56).
Pri sklucuvanjeto na poramnuvanjeto za denacionalizacija zadolzitelno ucestvuvaat poranesniot sopstvenik (poranesnite sopstvenici), odnosno negoviot naslednik (nivnite naslednici) i javniot pravobranitel. Vo dva slucaja, zadolzitelno e i ucestvo na korisnikot na imotot sto se vraca. Toa se ovie dva slucaja: a) koga se vraca zemjodelsko zemjiste po clen 26 i b) koga se vraca nedviznost ili drugo sredstvo vo pretprijatie koe ne se transformiralo spored propisite za transformacija na pretprijatijata so opstestven kapital spored clen 35.
Poramnuvanjeto za denacionalizacija go zamenuva resenieto za denacionalizacija. Dvata akta imaat ista pravna sila. Poramnuvanjeto e izvrsna isprava (stav 3), isto kako i resenieto za denacionalizacija. Poradi toa, pri sklucuvanjeto na poramnuvanjeto za denacionalizacija mora vo odnos na negovata sodrzina da postojat site elementi koi se neophodni i za resenieto za denacionalizacija (v. komentarot kon clen 54).
Poramnuvanjeto za denacionalizacija se sklucuva na zapisnik pred organot za denacionalizacija. Toa e skluceno vo momentot koga ucesnicite vo sklucuvanjeto na poramnuvanjeto gi stavat svoite potpisi na zapisnikot i koga zapisnikot go procitale. Od ime na organot za denacionalizacija zapisnikot go potpisuva pretsedatelot na komisijata za denacionalizacija.
Poramnuvanjeto za denacionalizacija e akt na strankite vo postapkata za denacionalizacija, a ne e upraven akt - resenie (clen 54). Poradi toa, poramnuvanjeto ne moze da se napadja so redovniot praven lek zalba, nitu ima mesto za upraven spor (v. komentarot kon clen 59).

Clen 59

Protiv resenieto na organot za denacionalizacija moze da se izjavi zalba do Vladata na Republika Makedonija.

Clen 60

Protiv resenieto na Vladata na Republika Makedonija moze da se povede upraven spor.

Clen 61

Koga e podneseno baranje za imot od clenot 4 stav 1 na ovoj zakon, a kon baranjeto ne se podneseni nitu aktot za odzemanje nitu dokazi za sopstvenost spored clenot 49 stav 3 tocki 1) i 3) od ovoj zakon organot za denacionalizacija, pred da go donese resenieto od clenot 54 stav 1 na ovoj zakon, so zaklucok ce go upati baratelot vo opredelen rok da povede pred nadlezniot sud parnica za utvrduvanje na postoenje na pravoto na sopstvenost.
Ako vo rokot opredelen soglasno so stavot 1 na ovoj clen baratelot ne povede parnica, organot za denacionalizacija so resenie ce go odbie baranjeto za vracanje na imot ili za placanje na nadomest, a baratelot moze toa baranje da go istakne vo tuzba, ako ne istekol rokot od clenot 51 stav 3 na ovoj zakon i pod uslovite predvideni vo taa odredba.

Clen 62

Pravosilnoto resenie za vracanje na imot od clenovite 54 i 57 stav 1 na ovoj zakon i poramnuvanjeto za vracanje na imot od clen 58 na ovoj zakon, se osnova za zapisuvanje na sopstvenosta vo evidencijata za pravata na nedviznostite.
So pravosilno resenie za vracanje na imot (clenovite 54 i 57 stav 1), kako i so poramnuvanje za vracanje na imot (clen 58), se vrsi promena na sopstvenosta vrz vrateniot imot: taa od drzavata preminuva vo sopstvenost na liceto komu mu se vraca imot. Taa promena se zapisuva vo evidencijata za pravata na nedviznostite, a pravna osnova za toa se navedenite akti (v. komentarot kon clen 54 stav 2).

Clen 63

Vo postapkata za denacionalizacija ne se primenuvaat odredbite za vracanje vo poranesna sostojba i za obnova na postapkata.
Zainteresiranite lica mozat svoite prava sprema licata na koi im e vraten imotot ili platen nadomest spored odredbite od ovoj zakon da gi ostvaruvaat so tuzba pred nadlezniot sud vo rok od pet godini po pravosilnosta na resenieto za denacionalizacija.

Clen 64

Za podnesenite baranja za denacionalizacija za donesenite resenija i nivno izvrsuvanje Ministerstvoto za finansii vodi posebna evidencija.
Ministerot za finansii vo soglasnost so ministerot za pravda ja propisuva formata, sodrzinata i nacinot na vodenje na evidencijata od stav 1 na ovoj clen.

Clen 65

Vladata na Republika Makedonija donesuva Uredba za sproveduvanje na postapkata za denacionalizacija.

V. POSEBNI ODREDBI

Clen 66

Predmet na denacionalizacija se imotite na Evreite od Makedonija koi svoite imoti gi napustile so prisilna deportacija vo fasistickite logori, a ne go preziveale pogromot i nemaat naslednici (clen 6).

Clen 67

Postapkata za vracanje na imotite, odnosno za placanje na nadomest za imotite od clen 66 organot za denacionalizacija ja poveduva po sluzbena dolznost stom dojde do soznanija deka takvi imoti postoele.
Vo postapkata od stav 1 na ovoj clen moze da se vkluci Zaednicata na Evreite vo Republika Makedonija.
Ako po poveduvanje na postapkata od stav 1 na ovoj clen se pojavi naslednik na poranesniot sopstvenik, koj go preziveal ili ne go preziveal pogromot na Evreite od Makedonija, koj naslednik e drzavjanin na Republika Makedonija, moze da podnese baranje soglasno so clen 47 od ovoj zakon, a postapkata ce prodolzi spored odredbite od clenovite 48 do 63 na ovoj zakon.

Clen 68

Vrateniot imot, odnosno dadeniot nadomest od clen 66 na ovoj zakon vleguva vo sostav na Fondot na holokaustot na Evreite od Makedonija.
Fondot od stav 1 na ovoj clen ima svojstvo na pravno lice.
Fondot ima svoj statut na koj soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.
So Fondot upravuva upraven odbor sostaven od ednakov broj na pretstavnici opredeleni od Vladata na Republika Makedonija i od Zaednicata na Evreite od Republika Makedonija.
Sedisteto na Fondot e vo Skopje.

Clen 69

Sredstvata od Fondot na clen 68 se nameneti za izgradba na dom na holokaustot na Evreite od Makedonija.
So statutot na Fondot se utvrduvaat i drugite celi i aktivnosti za odbelezuvanje na spomenot na holokaustot na Evreite od Makedonija.
So statutot na Fondot mozat da se utvrdat i drugi izvori na sredstva.

VI. PREODNI I ZAVRSNI ODREDBI

Clen 70

Na nositelite na stanarsko pravo steknato soglasno so zakon, odnosno pravo na koristenje na koi soglasno so clen 29 od ovoj zakon im prestanuva toa pravo, drzavata im dodeluva drug stan na koristenje, odnosno im go prodava spored uslovite utvrdeni so Zakonot za prodazba na opstestveni stanovi ("Sluzben vesnik na Republika Makedonija" br. 36/90 i 62/92).
Do dodeluvanjeto na drug stan na koristenje, odnosno do negovata prodazba, licata od stav 1 na ovoj clen prodolzuvaat da gi koristat stanovite vo koi ziveat najmnogu edna godina smetano od momentot koga soglasno so odredbite na ovoj zakon poranesniot sopstvenik ili negoviot naslednik se steknal so pravoto da im bide vraten stanot.

Clen 71

Ako do vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon, pred ili po vleguvanjeto vo sila na Zakonot za denacionalizacija, bila povedena parnica za vracanje na imot ili za davanje na nadomestok za imot, koi imoti se predmet na denacionalizacija, parnicite ce prodolzat, a sudot za tuzbenoto baranje ce odluci vo soglasnost so odredbite na Zakonot za denacionalizacija, spored sostojbata na imotot pri podnesuvanjeto na tuzbata.
Ako po vleguvanjeto vo sila na Zakonot za denacionalizacija, bilo podneseno baranje za vracanje na imot ili za placanje na imot, koi imoti se predmet na denacionalizacija, organot za denacionalizacija ce postapi po baranjeto spored odredbite na Zakonot za denacionalizacija.
Ako do vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon, po vleguvanjeto vo sila na Zakonot za denacionalizacija, bilo podneseno baranje na nadomest za ekspropriraniot imot (clen 2 tocka 2)), vonparnicnata postapka ce se zavrsi spored odredbite na Zakonot za eksproprijacija.
Ako do vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon, po vleguvanjeto vo sila na Zakonot za denacionalizacija bilo podneseno baranje za proglasuvanje na naslednici, sudot ja sproveduva postapkata i donesuva resenie soglasno so clen 14 na ovoj zakon.
Vo postapkata od stavovite 1, 3 i 4 na ovoj clen i vo postapkata od clen 60 na ovoj zakon ne se placaat sudski taksi.

Clen 72

So denot na vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon ne e dozvoleno raspolaganje so imotot sto e predmet na denacionalizacija, kako i iskoristuvanje na takov imot so koe se sozdavaat obvrski za baratelot.
Pravnite dela i ednostranite izjavi na volja sto se vo sprotivnost so stav 1 na ovoj clen se nistovni.

Clen 73

Pravoto na zalog na nedviznost sto se vraca vo sopstvenost spored odredbite na ovoj zakon prestanuva so pravosilnosta na resenieto za denacionalizacija.
Zalozniot doveritel moze da bara zasnovanje na zalog po sila na ovoj zakon vrz druga nedviznost na zalozniot dolznik, a ako dolznikot nema takva moze sprema nego da bara prisilna naplata od drug negov imot.
Koga soglasno so stavot 1 na ovoj clen prestanuva pravoto na zalog vrz nedviznost, na baranje od liceto komu nedviznosta mu e vratena se zapira postapkata za zasnovanje na zalozno pravo vrz nedviznost, odnosno postapkata za prodazba na nedviznost stavena pod zalog.
Ako zalozniot doveritel ne moze da go naplati pobaruvanjeto soglasno so stavot 2 na ovoj clen vo toj slucaj pravoto na zalog na nedviznost ne prestanuva i nedviznosta ne se vraca vo sopstvenost.

Clen 74

Pravoto na sluzbenost, vrz imot sto se vraca vo sopstvenost spored odredbite na ovoj zakon, osven stvarnite sluzbenosti prestanuva so pravosilnosta na resenieto za denacionalizacija.

Clen 75

Osnovanosta na baranjeto za vracanje na imotot, odnosno nadomest na odzemeniot imot spored odredbite na ovoj zakon, ce se ceni bez ogled na toa dali do vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon vece pravosilno odlucil sudot ili drug drzaven organ po baranje za vracanje, odnosno nadomest na odzemeniot imot, a baranjeto bilo pravosilno odbieno.

Clen 76

Propisite sto se predvideni so ovoj zakon, ce se donesat najdocna vo rok od eden mesec od vleguvanjeto vo sila na ovoj zakon.

Clen 77

Ministerstvoto za finansii zaklucno so mesec fevruari 2002 godina ce go utvrdi vkupniot iznos na baranjata za nadomest koj se dava vo vid na obvrznici za baranjata podneseni do krajot na 2001 godina, a Vladata na Republika Makedonija najdocna do krajot na april 2002 godina ce mu predlozi na Sobranieto na Republika Makedonija donesuvanje na zakon za izdavanje na obvrznici (clen 40 stav 3).